Astronomski tabor na Pohorju

Po nekaj urah vožnje smo prispeli do doma Planinka, kjer nas je njegovo osebje toplo sprejelo. Posebna pohvala gre kuharici, ki je potešila našo lakoto.

Kmalu so nas razvrstili po sobah. Me štiri (Neža, Nina, Anja, Urška) in Johnny smo dobili, seveda, najboljšo - sobo Špele Pretnar z balkonom, ki je bil sicer strohnel in zato prepovedan sadež, ampak... khm... saj vsi vemo, kako je s prepovedanimi stvarmi...

Glede vremena pa samo to: narava nam je poklonila le eno jasno noč in nekaj sončnih popoldnevov. popoldneve smo izkoristili za opazovanje Sonca in njegovih peg, pa tudi za "martinčkanje" na stopnicah doma (kar je razvidno tudi iz slike). 

Nam, astronomom, namenjeno noč, pa smo le tisti najbolj vzdržljivi prebedeli ob teleskopu. Pozdravili smo Luno, ozvezdje Kasiopeje, zvezdo Sirij, Severnico, Veliki in Mali voz, Peiade, kopice in meglice, Jupiter, "zaročenega" Saturna... vzhoda Marsa pa žal tudi najbolj vzdržljivi nismo dočakali. 

Kljub temu, da je bilo skoraj vsako noč napovedano slabo vreme, smo vseeno vztrajali. Dolge noči smo si krajšali s tarokom, igranjem človeka ne jezi se, gledanjem televizije... medtem ko so bodoči maaturantje sladko spali. Včasih so se nam pridružili tudi profesorji, čeprav so se večino časa zabavali po svoje - z igranjem rizika - how tipical! ugotovili smo, da so jim uspešno igranje omogočali njihovi pujski za srečo, vsak druge barve.

Edini prisotni, ki se je sam dolgočasil, je bil Jaka, ptiček v železni kletki, na kateri je pisalo "pogovarjaj se z mano"! Ubogi ptiček! V domu sta bila tudi dva skakača, s katerima so se zabavali otroci profesorjev.

Zadnji dan pa smo šli na slavno pohorsko ometo v najbližji hotel. Bila je dobra, sladka, z obilo smetane in zelo velika ter nasitna. Pa smo jo vseeno zmazali, kot za šalo.
To je bila pika na i celega tedna.

Komaj čakamo naslednje leto.