Danes smo se ob osmi uri zbrali pred našo slavno Gimnazijo Ledina. Pred odhodom z avtobusom smo imeli nekaj težav saj so bili naši fantje zelo zelo leni. Po prigovarjanju in obljubljanju nagrad smo jih končno prepričali, da so opravili svoje častno delo in odnesli opremo za na tabor v avtobus. In končno smo krenili. Peljali smo se približno uro in pol. Po prihodu smo bili navdušeni nad vilo alla Dom pod Liscem. Po razpakiranju smo se vsi željni novih podatkov zbrali v jedilnici kjer so nam predstavili nekaj "enostavnih in jedrnatih" pravil. Po predavanju o lepem obnašanju smo se vsi tisti, ki smo se polulali v hlače od strahu preoblekli, nato pa začeli raziskovati okolico. Ugotovili smo, da imamo sijajno lokacijo za opazovanje. Vendar saj veste! Novi ljudje, nova okolica, drugačni odnosi, to vse vpliva na nas najstnike. Ni čudno, da smo se šli najprej igrati košarko, pa sprehajati itd. Vendar tisti, ki jih je pekla slaba vest (kot recimo mene Ano Kričej), smo se pa lotili dela. Za začetek sem poiskala mentorja (po imenu Žiga ) in začela poslušati njegovo predavanje o nastanku sončnih peg, vendar je bilo malo pozno, tako da nisem mogla dokončati cele vaje (sonček se je skril). Nato si je vzel čas in mi obrazložil še naslednjo vajo, ki je imela temo o navideznem premiku Sonca, kjer pa sta se mi pridružila še ostala dva člana moje skupine. Po tem predavanju sem odšla majčekeno poslušati glasbo in počivati. Po kakšni uri pa smo se igrali karte kot kakšni penzionisti, vmes pa ste nas prekinjali z vmesnimi predavanji o zvezdah in o uporabi zvezdne karte. Proti večeru smo pa malce razpustili svoje hormone in poslušali glasbo v spodnji etaži doma, tudi malo plesali, nato pa uživali ob kresu, ki je počasi izginjal. To so moja doživetja za ta dan ( seveda pa se zavedam, da sem kaj pozabila in si pridržujem pravice za morebitne napake)

Ura je šest nas pa nekaj zbudi. Vsi smo bili še kremžljavi in zaspani, ko nam je v življenje zapel mobi s svojo melodijo. Vsi smo se zbudili in nato nazaj zaspali. Po treh urah smo vstali, se umili in bili veseli, da smo preživeli prvo noč na našem potovanju. Vendar veselje ni trajalo dolgo saj so nas presenetili z izjavo, da gremo na pohod v snežnem metežu, ki pa ne traja eno, ne dve, ne tri ampak štiri ure. Vsi premraženi smo se sprehajali po Martin Krpanovi poti. Vsi smo se poskusili vživeti v Krpana, vendar brez kobile in soli to ni bilo možno. Vendar pa smo si ogledali vrh na katerem je cerkev Sv. Trojice. Pri sebi smo bili zelo veseli saj smo mislili da je poti konec, vendar smo se zmotili. Vodič nam je kmalu po pomoti pokazal hrib na katerega bomo plezali. Vsi smo sopihali in puhali kot lokomotiva, ko smo hodili proti cerkvi (ne vem imena). Vendar smo pot premagali in se počutili kot championi. Nazaj grede smo odšli še na čaj, nato pa po asfaltirani poti nazaj. Počutila sem se kot snežak, ko me je ometaval sneg, potem sem pa še zgrešila bližnjico in zabredla v močvirje. Po sprehodu smo še malo počivali nato pa imeli poučno predavanje, kjer nam je vseh osem skupin predstavilo svojo temo ki so jo dobili ob začetku dneva. Po predavanju sem osebno odšla še malo naokrog do ene ure, ko ste nas vi profesorji malo preverili. Po preverjanju pa smo odšli ninananat.

Sreda. Sredina bivanja na taboru. Danes smo se zbudili ob pol desetih in se vsi zaspani hoteli umiti. Vendar prepreka je tu. Naši preljubi sosedi (1.g) so nas izrinili iz vrste in zavzeli kopalnico za pol ure, nato pa nagi kazali zagorele teleščke. Morate priznati, da se je današnji dan začel božansko. Pa vseeno imeli smo svoja predavanja. Po predavanju ste nam profesorji uničili prosti čas z nalogo, da moramo dokončati plakat. Večina se jih je lotila dela. Neutrujeno so risali, barvali, se potili, potem bili vsi smrdeči, pa še zmeraj niso dokončali plakatov. Kakorkoli že vmes smo imeli par predavanj o Luni in Soncu. Po večerji pa …TEKMA! Vsi (večinoma fantje) so se zgnetli v tisto sobo in buljili v ekran (zraven vključujemo profesorje). Z Nino sva ostale same in čas izkoristile za tuširanje, saj je bilo drugače težko ostati neopazen med samimi fanti. Po tuširanju se jih je par prav poklapanih fantov vrnilo v sobo in čakalo na drugi polčas. Vmes so majhno pojedli in se okrepčili, saj so vso energijo porabili za sedenje in navijanje. Po pričetku drugega polčasa sem se jim pridružila, nato pa (na žalost) skoraj pred veličastnim golom Slovenije ušla, saj sem imela skrivne opravke. Vendar nisem ničesar zamudila. Cel dom se je tresel, ko so naši  izenačili. Ni čudno, da se nismo mogli zbrati na predavanju. Po predavanju pa seveda žur do jutranjih ur.

Predzadnji dan tabora- ČETRTEK. Po zgodnjem umivanju smo se vsi zaspani odpravili na zajtrk, kjer so nam profesorji pripravili že drugo presenečenje ta teden - orientacijski tek! Po zajtrku smo se lotili plakatov za kakšno uro, nato pa smo se šli redit na kosilo. Za kosilom smo se vsi toplo oblekli, obuli gojzarje , pripravili nahrbtnike, se namazali s sončno kremo…(kao). V bistvu smo bili taki kot običajno, samo da smo zraven dobili zemljevide in "reskirali" svoja življenja (nikdar ne veš kje se nahajajo medvedi). Na vsake tri minute so nas po skupinah spuščali v goščavo. Naša skupina je bila osma. Kmalu smo dohiteli tudi druge in se z njimi združili, tako da nas je bilo kakšne deset. Potikali smo se po gozdovih, cerkvah, jezerih in iskali zastavce z vprašanjem. Vmes jih je par naredilo nujo, drugi pa smo se naokoli ozirali od kje nas bo kakšen kmet napadel z vilami. Vendar se je vse srečno končalo. Z vmesnimi padavinami smo prispeli v dom, kjer smo se vsi lotili plakatov. Po večerji pa smo imeli predavanja. Današnji dan ni bil nič posebnega, vendar pa je noč bila. Vsi smo hoteli izkoristiti zadnji dan svobode, zato smo se skupaj družili, nabijali glasbo, se zaljubljali in počeli nore stvari. Večina nas je šla spat ob pol šestih zjutraj in sanjali o dogodkih izpred preteklega tedna.

Zadnji dan! Po zbujanju je naša skupina ugotovila, da se nam je plakat uničil od včerajšnjega žura. Vsi smo se ob 9.00. zjutraj neprespani ponovno lotili plakata. Imeli smo točno dve uri. Prešpricali smo zajtrk in uspelo nam je. Po zajtrku je imela vsaka skupina svojo predstavitev. Osebno sem skoraj mrknila med poslušanjem o Soncu, Luni, galaksijah, meteorjih… in večina drugih tudi. Po predstavitvah se je začelo kosilo, nato pa smo imeli čas za pakiranje. Točno ob pol treh smo se poslovili od doma in našega brezskrbnega kotička. Med vožnjo nazaj smo si vsi poskušali čimbolje vtisniti v spomin dogodke v katerih smo tako uživali.